Kutine so čudovit jesenski sadež iz rodu koščičarjev. Sadna drevesa so nižje, tudi grmičaste rasti, na vrhuncu jeseni pa dozorijo jabolkom oziroma hruškam podobni plodovi. Zreli plodovi kutine so rumene barve in čudovito dišijo. Če boste ugriznili v surov sadež, vas okus zagotovo ne bo prepričal. Surov sadež je trpek. Kutine je zato treba vedno toplotno obdelati.

Kutine so bile v naših krajih od nekdaj vir pektina za druge marmelade. Naše babice so ob kuhanju npr. slivove ali marelične marmelade dodale kutine, da se je marmelada lepo zgostila. In naši predniki niso le cenili kutin v slastni marmeladi ali kompotu. Lepo zrele sadeže so postavili v omare, da so prijetno dišale.

Če imate kutino na domačem vrtu, vam priporočam pripravo odličnega kutinovega kompota. Lahko mu dodate tudi kakšno jabolko, suho slivo in rozine za sladilo. Kmalu zatem, ko sem se preselila na Primorsko in nisem vedela, kam z obilnim pridelkom, sem za domače potrebe pripravila kompot iz kutin za ozimnico. Seveda, na malo drugačen način. Vložila sem jih v zeleni čaj, osladila z medom in dodala nekaj rozin. No, nad konsistenco sadežev nisem bila navdušena, saj so ostale pretrde, nad aromatiko kompota v celoti pa nadvse. Priporočam!

Precej razširjena uporaba kutin je za pripravo kutinovega sira. Pripravite ga tako, da konkretno oslajen kutinov pire, ga kar nekaj časa pokuhavate na ognju, nato pa razmažete na pekač in sušite v pečici z ventilatorjem ali v sušilnici. Bodite vztrajni pri sušenju. Izdelek je zelo okusen, četudi s precej dodanega sladkorja.

Meni ena izmed najbolj okusnih marmelad je prav iz kutin. Obožujem njeno mazavo in prefinjeno strukturo, preprostost in nostalgično-domačo aromo. Najtežje pri pripravi marmelade je čiščenje plodov. Kutine so precej trde, zato je rezanje zamudno in naporno opravilo. A boste na koncu poplačani za ves trud. Že med kuhanjem marmelade se bo vaša hiša ali stanovanje napolnila s nadvse prijetnimi jesenskimi vonjavami. Marmeladi dodajte malo sladkorja, mogoče medu ali drugo bolj zdravju prijazno sladilo. Odišavite marmelado s cimetom, mogoče vaniljo, klinčki, rumom, limoninim sokom ali limonino lupinico. Bodite še bolj predrzni z eksotičnimi dišavami, mogoče čilijem? Ali pa pustite kutino v njenih osnovnih aromah in bo ravno tako čudovita. Marmelade vam ni treba zgoščevati. Kutine imajo dovolj pektina same v sebi. Vroče polnite kozarčke in uživajte v prefinjeni marmeladi, kadar se vam zaljubi.

Naj pa vas iz sveta aromatične domače kutine popeljem v svet še bolj aromatične… japonske kutine. Verjetno je ne prepoznate po imenu, zagotovo pa jo prepoznate po videzu. Mogoče celo krasi vaš vrt. Nekako takole zgleda zgodaj spomladi:

In takšni so njeni popolnoma zreli plodovi jeseni:

V botaniko japonske kutine se ne bomo spuščali. Zanimali nas bodo njeni neverjetno dišeči rumeni plodovi. So trpki in trdi. Sveži neužitni, zato jih je treba toplotno obdelati.

Priporočam, da plodove japonske kutine dodajate drugim sladicam kot aromo (pomešajte en sadež v jabolčni zavitek, dodajte ga kompotu, itd.). Jaz se vsako leto lotim priprave slatkega. Slatko je zvrst “marmelade”, kjer sadje ostane v koščkih in je dodobra prepojeno s sladkorjem. Ker so plodovi japonske kutine zelo kisli, bodo potrebovali več slajenja. Pri japonski kutini kar malo zamižim, in v pisker vržem prav toliko sladkorja, kot je sadja. In ni nič preveč. Včasih ima gurmanstvo pač prednost pred zdravjem. Slatko iz japonske kutine je predobro, da bi ga mazali na kruh. Dodajte žličko te dišeče čarovnije kot piko na i sladoledu, panakoti in drugim sladicam. Vse naprej je stvar vaše fantazije in spajanja vse mogočih okusov.

Pa dober tek!