Spoznajte akacijo oziroma robinijo, ki je zelo pogosto listopadno drevo v naših krajih. Preberite, kateri deli rastline so užitni in kateri strupeni, in kako so akacijevi cvetovi uporabni v naši prehrani.
Robinija – tujerodna invazivna medonosnica
Akacija je listopadno drevo, množično razširjeno v vinogradniških deželah. Pa vendar tule moramo opozoriti, da ne govorimo o pravi “akaciji“, temveč o robiniji (Robinia Pseudoacacia). Oba rodova spadata v družino metuljnic, podrobneje pa gre za dve različni skupini rastlin. V začetku 15. stoletja je robinijo v Evropo iz Severne Amerike prinesel kraljevi Francoski vrtnar Jean Robin zaradi svoje medonosnosti in dobrih lastnosti lesa. Obstaja dobrih deset vrst robinije, od tega so večinoma belocvetne, nekatere tudi z rožnatimi cvetovi.
Robinija je invazivna tujerodna vrsta, ki v naših gozdovih izpodriva domače drevesne vrste. Je pogosto pionirska vrsta, zato je gozdarji ne odobravajo. Radi pa jo imajo vinogradniki, saj je njen les precej trd in trajen ter zato uporaben za kole v vinogradih ter čebelarji, saj je robinija zelo medovita rastlina. Prav čebelarji naj bi bili zaslužni za to, da robinijo bolj poznamo pod imenom akacija, saj tako naslavljajo akacijev med. Tudi mi ostanimo kar pri tem udomačenem poimenovanju.
Ujemimo pravi čas za nabiranje akacijevih cvetov
Vsi deli akacije so za našo prehrano strupeni, razen cvetov! Akacija na Vipavskem zacveti v začetku maja, v celinski Sloveniji teden ali dva pozneje.
Nabiramo ravno prav razcvetena akacijeva socvetja, ki opojno dišijo. Za ta podvig pa nimamo veliko časa, saj le v nekaj dneh socvetje izgubi “prožnost” in omamni vonj. Ob nabiranju si cvetove delimo s čebelami, zato bodimo pazljivi na njihovo prisotnost na cvetovih in pustimo del opojnih cvetišč tudi zanje. Poleg tega je robinija zelo občutljiva na nizke temperature. Hitro pomrzne in posledično ne razvije socvetij. Če pa se že izogne spomladanski zmrzali, bo v vsej svoji veličini zadišala le ob prijetno toplih jutranjih in dnevnih temperaturah. Prav zares “muhasta” rastlina.
Akacijevi cvetovi v prehrani
Torej, v prehrani uporabljamo zgolj akacijeve cvetove. Nabiramo jih tako, da jih “osmukamo” iz cvetnega peclja. Sveže cvetove posujemo po solatah ali pripravimo okusen čaj. Za ta namen lahko akacijeve cvetove sušimo in jih dodajamo v čajne mešanice celo leto. Spodaj pa še nekaj dodatnih namigov za uporabo teh omamno dišečih lepotic.
Svež akacijev napitek
Osmukane akacijeve cvetove namočimo v vrču z vodo. Tako namočene pustimo čez noč v hladilniku. Naslednji dan uživamo v omamno dišečem napitku.
Akacijevi ocvrtki
V malo bolj gosto maso za palačinke dodamo sveže nabrane akacijeve cvetove in ocvremo na ponvi malo bolj debele palačinke ali kroge.
Sirup iz akacijevih cvetov
Sveže cvetove namočimo v hladni vodi čez noč ali vsaj 12 ur. Nato tekočino precedimo. Na vsak liter tekočine dodamo 500 g sladkorja in 13 g citronske kisline. Dobro premešamo, da se sladkor raztopi. Segrejemo na 85°C in vroče polnimo v steklenice. Tako pripravljen nerazredčen sirup uporabljamo kot preliv čez nežne sladice, kjer želimo dodati ali poudariti cvetlično ali vanilijevo aromo (sladoled, panakota, vanilijev mousse) ali pa redčimo z vodo ter si tako pripravimo osvežilen dišeč napitek.
Akacijev žele
Iz vodnega izvlečka akacijevih cvetov lahko pripravimo tudi žele – tip marmelade, kjer koščki sadja ali sadna pulpa niso prisotni. Žele naredimo tako, da vodnemu izvlečku dodamo sladkor (40-50 g na 100 ml tekočine), citronsko kislino (lahko tudi limonin sok) za svežino ter zgostimo z izbranim želirnim sredstvom (npr. agar agar odmerimo za tekočino 6-7 g na 1 l tekočine). Pripravek lahko še dodatno odišavimo, ni pa za pretiravati, saj tako hitro prekrijemo osnovno aromo akacije. Med dišavami bi bila moja prva izbira ščepec prave vanilije.
Džem iz akacijevih cvetov
Če pa nam želatinasta struktura ni najbolj po godu, lahko žele nadgradimo tako, da v že pripravljen žele po zgornjem receptu vmešamo sveže cvetove. Te lahko predhodno malo nasekljamo, da se bodo lepše razmešali v marmeladno strukturo.
Marmelado (džem) iz akacijevih cvetov uporabljamo klasično (na kruhu za zajtrk) ali pa nadalje raziskujemo kombinacije. Meni ljub je akacijev džem v kombinaciji s svežimi siri (mocarela, burrata) kot sirna pomaka. Odlično pa se marmelada znajde kot cvetlični dodatek nežnim sladicam.