“Metka!” me pokliče sovaščan, ko me zagleda hoditi po vasi. “O, živjo!” odgovorim. “Maš pet minut cejta? Nekej mam zate. Poznaš fejojo?” “Hja… sem že slišala zanjo,” odgovorim “vendar nimam pojma ne kako izgleda, ne kakšnega okusa je.” In tako sem spoznala fejojo, “fedžojo”… Dornberško!
Fejoja ali feijoa, fedžoja in na kaj morate biti pozorni pri vzgoji feijoe?
Saj ne vem, kako bi ta sadež/rastlino poslovenili. Meni se dopade stil “piši kot govoriš” – torej naj bo fejoja (Acca selowiana). Po domače. Sama rastlina je izredno dekorativna. Spada na seznam grmičkov ali majhnih drevesc, ki so lepa, zimzelena in hkrati obrodijo užitne in slastne plodove. Kaj bi hoteli še več. No ja, tu na Primorskem (v Vipavski dolini in na Obali) ima vse pogoje, da zimo preživi tudi na prostem. V celinskem delu Slovenije pa bi jo utegnilo pozimi zebsti, zato jo v teh krajih raje gojite kot posodovko.
Rastlina izvira iz Južne Amerike (Brazilija, Urugvaj, Paragvaj…), plantažno pa jo gojijo tudi na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Uspeva tudi v južnem Sredozemlju. V tujih deželah ji pravijo tudi ananasova guava. Tako guava kot fejoja sta iz družine mirt (Myrtus). Fejoja v našem okolju nima škodljivcev, zato je ni potrebno škropiti. Je precej nezahtevna rastlina. Lahko preživi tudi do -9°C (vendar ne brez posledic). Raste dokaj počasi. Rastlina cveti maja ali junija, sadeži pa dozorijo novembra. Obstaja več sort fejoje, nekatere so samooplodne, nekatere delno, nekatere niso samooplodne in je potrebno posaditi vsaj dve sorti skupaj, če želimo jeseni uživati v aromatičnih sadežih.
Sadike feijoje dobite v drevesnicah tudi v Sloveniji. Sadike so vsako leto na voljo v drevesnici Bilje in tudi drugod.
Izvrsten tropski okus in dobre snovi v feijoji
Zreli plodovi so zelene barve velikosti jajca. Niso dlakavi. Z dozorevanjem se plodovi rahlo omehčajo, posvetlijo, zlasti pa postanejo močno dišeči. Takrat so najbolj okusni, aromatični in izgubijo prvotno kislino. Pobrane plodove pustimo na sobni temperaturi da razvijejo polno aromo preden jih zaužijemo. Okus? Zelo poseben. So nekakšna mešanica ananasa, banane in kivija, mogoče tudi manga. Sadeži so bogati z jodom, kar ugodno vpliva na delovanje ščitnice. Vsebujejo veliko vitamina C in B, vlaknin, antioksidantov. Pojeste lahko cel sadež (razen “muhice”) ali pa ga prerežete na pol in z žličko pojeste samo notranjost (tako kot kivi).
Uporaba feijoe – ideje in recepti
Sveže sadeže dodajajte v sadne solate, smutije, kosmiče, proseno kašo. Iz njih pa lahko pripravimo izredno okusno marmelado! Sama uporabim cele neolupljene plodove, čeprav ponekod sadeže tudi lupijo To utegne biti zelo mukotrpno delo, če so plodovi majhni. Sadna pulpa dokaj hitro oksidira, zato dodamo limonin sok ali askorbinsko kislino (vitamin C), da ohranimo zelen videz marmelade. Lahko se poigrate tudi z dodatki začimb in aromatičnih dodatkov (ingver, kardamom, pomaranča…), vendar je lepo zrela fejoja zadosti aromatična sama po sebi. V lupini sadežev je precej pektina, zato za zgoščevanje marmelade ne boste potrebovali dodatnega stredstva (npr. agar), oziroma ga dozirate zelo malo.
Dodatek sladila bo marmelado vsekakor poživil. Namesto navadnega sladkorja lahko uporabimo karkoli bolj sprejemljivega: kokosov sladkor, javorjev sirup, stevijo, eritritol, sladka jabolka? Jaz sem jo začela sladiti z grozdnim sokom in je ravno prav “fejojasta” in hkrati sladkasta.
Mojo marmelado iz fejoje, ki jo odslej dalje sladim le še z naravnim grozdnim sokom, lahko naročite TUKAJ.
Eno leto sem v že izdelano marmelado iz feijoe umešala zdrobljene mandlje in posušila v sušilnici v sadni sir. Zaradi fejojine kašaste strukture, se je sir lepo posušil, mandlji pa so poskrbeli za dodatno “igrivost”.
Iz sadežev lahko pripravimo še druge dobrote. Kaj pravite na čatni iz fejoje (s čebulo, ingverjem, čilijem…)? Pa vložene fejoje? Pa fejojin liker? NIč od tu spodaj naštetega še nisem poskusila pripravit, že sama misel na te sladkosti mi da misliti, da bi šlo za zelo fine stvari.
