Ste se kdaj vprašali, zakaj na kozarčku marelične marmelade piše “sadni namaz” in ne preprosto “marmelada”? Ali pa, zakaj na nekaterih izdelkih piše 100% sadni delež, čeprav je delež sadja med sestavinami naveden le 60%? Ustreznemu poimenovanju in označevanju sestave mojih izdelkov namenjam precej delovnih ur vse od začetka Dobrot Metka. Ker prisegam na poštenost, sem se odločila, da vam razjasnim to “sadno birokracijo”.
Opomba pri branju prispevka: kljub zavedanju o razlikah pri poimenovanjih še vedno uporabljam vsesplošno priznan izraz “marmelada” za vse vrste sadnih namazov in džemov. Zakaj? Zato, da se lažje razumemo.
Velika zagata: Je marmelada sploh še marmelada?
Beseda marmelada je po Pravilniku o kakovosti in označevanju sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanjeve kaše rezervirana izključno za citruse (pomaranče, limone, limete). To so že davno tega “zrihtali” Angleži, ker so želeli ekskluzivno poimenovanje za svoje “marmelade”, pripravljene izključno iz citrusov. Vse ostalo so tudi za Angleže “jams”.
Vse ostalo naj bi bili v Evropi džemi, želeji ali žele marmelade. Do leta 2026 se je za našo “staro marmelado” uporabljal izraz “ekstra domača marmelada”, če je bila kašica spasirana ali “ekstra džem”, če je bila konsistenca koščkasta in vsebnost sadja v večini primerov nad 450 g v 1000 g izdelka. No, od leta 2026 ekstra domače marmelade ne obstajajo več. Imamo le še (ekstra) džeme za sadne izdelke, ki niso iz citrusov.
A tu se za nas, ki kuhamo po domače, pojavi nova težava.
Marmelada ali sadni namaz?
Zakaj pa jaz uporabljam izraz sadni namaz? Ker so Metkini izdelki “preveč sadni” za zakonske predale.
Namreč, obstaja določilo, ki zahteva, da mora tudi ekstra džem (kot bolj kakovostna, oziroma sadna oblika džema) vsebovati najmanj 60% topnih snovi. Malo matematike: če prispeva sadje v povprečju 13% topnih snovi (jagode 8-9%, jabolka 12%, fige 19%…), bi morala dodati najmanj 47% klasičnega sladkorja (13+47=60) v “marmelado”. Večina topne snovi v sadnem namazu predstavljajo ogljikovi hidrati (od tega pa večina sladkor). V Metkini zakladnici “marmelade” v povprečju dosegajo 25% topnih snovi (od sadja in sladila skupaj). To pomeni, da je v mojem kozarčku ogromno sadja in zelo malo sladila.
Mimogrede, izraz “sadni namaz” ni opredeljen v nobeni uredbi, pravilniku. Je “črna ovca”, ki pa se jo oklepamo praktično vsi proizvajalci na našem trgu. Saj se sliši lepo, kajne? Je pa to dvorezen meč – v istem košu smo tisti, ki delamo vrhunsko kakovost, in tisti, ki pod tem imenom prodajajo izdelke z malo sadja. Zato je branje deklaracije ključno!
Iskanje skritega sladkorja
Tukaj se zaplete. Vem, da mnogi iščete izdelke “brez sladkorja”. A birokracija pravi takole: če je izdelku dodana kakršna koli snov (naravna ali umetna), ki ima sladilno funkcijo, izdelek ne sme biti označen kot “brez dodanih sladkorjev”.
To je v bistvu pošteno. Težava pa je, da se mnogi proizvajalci tega NE držijo. Na policah še vedno vidite napise “brez sladkorja” na izdelkih, ki so sladkani s sokovi. Tukaj bom pljunila v lastno skledo: tudi jaz sem do nedavnega tako označevala. Logično se mi je zdelo, da sledim stilu trga.
A inšpekcija je potrkala na moja vrata in pravila so jasna: Metka tega ne sme več pisati, čeprav sosed na polici to še vedno počne. Zato boste na mojih novih etiketah namesto “brez sladkorja” opazili navedbo “Zmanjšana vsebnost sladkorja” ali “slajeno z sokom”. In to je resnica – moji namazi imajo do 70 % manj sladkorja kot klasične marmelade. To velja za okuse, katere sem namesto z navadnim sladkorjem sladila z grozdnim sokom.
Odstotki, ki štejejo: Koliko sadja dejansko dobite?
Ste opazili napise “100 % sadni delež”, nato pa v drobnem tisku prebrali, da je sadja le 60 %, ostalo pa so sokovi?
Tudi to konkurenca lahko navaja, meni pa je to prepovedano. A nič hudega, rada bi vam samo razložila, da sem izjemno natančna in se držim pravil.
Pri izračunu sadnega deleža štejejo le tisti kosi marelic, jagod ali borovnic, ki gredo v kotel. Grozdni sok, ki poskrbi za naravno sladkobo, navedem posebej.
Je pa v Metkini zakladnici 5 sadnih namazov, ki vsebujejo samo sadje (brez kakršnih koli sladil) – ti namazi so označeni z “brez dodanega sladkorja”. Večina ostalih je slajenih z grozdnim sokom. Ti namazi so označeni z “zmanjšana vsebnost sladkorjev”.
Zakaj le 5 okusov? Ne zdrži vsaka marmelada brez dodatka sladila. Ne zato, ker bi bilo katero sadje manj obstojno, ampak zato, ker dosti sadja ni dovolj sladkega, da bi bil namaz brez dodanega sladila vsaj malo užiten.
Zaključek: Poštenost nima roka trajanja
Vsa ta poimenovanja in pravila so včasih prava kolobocija, ki mi krade spanec in ure v pisarni. A moj namen ostaja enak: da vi točno veste, kaj kupujete in kaj dajete svojim otrokom na kruh.
Morda moja etiketa zdaj ne kriči več “brez dodanega sladkorja” tako glasno kot sosednja, a vsebina v kozarčku ostaja enaka: najboljše iz Vipavske doline, kuhano z ljubeznijo, brez bližnjic in brez rafiniranega sladkorja.
Hvala, ker cenite poštenost in podpirate moje ročno delo, tudi ko nam birokracija malce greni življenje.
Vaša Metka
