Veliko imen, veliko različic sadne podvrste Prunus iz rodu koščičarjev.
Teh je veliko vrst. Od sliv, marelic, mandljev, breskev, ringlojev…. V članku skušam obrazložiti razlike in značilnosti nekaterih vrst koščičarjev, iz katerih lahko pripravimo okusne shranke.
Domačo slivo (Prunus domestica) poznamo vsi. Tudi cimber (Prunus cerasifera) poznamo mnogi, vendar se ne zavedamo njegove prisotnosti v naravi in vrtovih. Po različnih koncih Slovenije ga imenujete tudi šrtrboncelj, cibora, mirabolana, borban, margolana, špinglni, prpiči…. Gre za divjaka cepljenih vrst sliv ali marelic. Grm oz. manjše drevo je blago trnato, plodovi so popolnoma okrogli, premera 1-1,5 cm modre, rdeče ali rumene barve. Meso ploda nikakor ne gre od koščice. Cimber zraste kot sejanec iz cepljenih koščičarjev. In se zelo rad zasadi kjerkoli. Nedvomno ste že šli mimo njega, ko so prezreli plodovi risali rumeno-rdeče slikarije pod drevesi. Morda se skriva tudi na vašem vrtu! No, cimberjev ne obira skoraj nihče. Skoraj. Metka jih. Pa še kdo se najde. Po okusu so zelo podobni slivi, le malenkost bolj kiselkasti so. Lupina rada pogreni.
Najlepše pri cimberjih je, da gre za popolnoma neškropljeno sadje. Čisno natur. Kar zraste in rodi, to poberemo in predelamo.
Sadeži so izredno aromatični in bodo okusni v katerem koli shranku. Iz cimberjev pripravljamo marmelado, 100% sok, sirup, kompot… Lahko jih uporabimo pri pripravi svežih sladic (pite ,zavitki, sadni kolački…) Njihova največja slabost je, da jih je težko spraviti iz koščice. Pomagamo si lahko tako, da cele plodove pokuhamo, torej zmehčamo, nato pa prepasiramo skozi bolj grobo cedilo.
Zelo aromatičen sladko-kiselkast okus marmelade bo prepričal tudi vse zaprisežene zagovornike klasične marelične marmelade. Cimberjevi marmeladi jaz pravim kar rdeča marelica! Čisti 100% sok iz cimberjev ali navadnih sliv je pravi zaklad narave. Sicer precej kiselkast, vendar izjemno aromatičen sok je poln vitaminov A, C in K ter antioksidantov. Bogat je z vlakninami in minerali, poleg tega pa izboljšuje prebavo in premaguje slabo počutje. Priporočljiv je zlasti za nosečnice, otroke in ljudi, ki so pod stresom. Čisi sok je precej močnega okusa, zato ga uživamo v manjših količinah. Lahko pa si s sokom pripravite osvežilen in zdrav napitek za vroče dni tako, da sok redčite z vodo. Če bomo soku dodali sladkor (priporočam nekje med 300 in 500 g sladkorja na 1 liter čistega soka), bomo dobili izredno okusen in osvežilen sirup.
Zaradi zmešnjave pri pojmovanju tega sadeža na etiketi našega cimberja piše “divja sliva”. Čeprav s tem pojmovanjem delam krivico pravi “divji slivi” ali trnulji. O trnuljah pa kdaj drugič.
Spoznajmo še ringlo. Gre za vrsto slive z rumenimi ali rdeče-modrimi plodovi, ki so na koncu zašiljeni. Plodovi so dolgi cca. 4-6 cm. Koščica pri našem ringloju ne gre od mesa. Tudi bolj vodeni so od marelic ali sliv. So pa zelo sočni in dobri za svežo porabo.
Pri toplotni obdelavi, tako kot marelice, ringloji spustijo precej precej kisline, zato je treba pri vkuhavanju v marmelado ali sirup dodati malce več sladkorja. Jaz iz ringloja pripravim zelo dober osvežilen sirup prijetnega kiselkastega okusa, kar zelo dobro prija v vročih poletnih dneh.
In na koncu se dotaknimo še naših dobrih domačih sliv, ki so ene prvih gojenih sadnih sort na svetu. Prvi kultivarji izvirajo iz Kavkaza, Bližnjega vzhoda in Kitajske. Najlepše pri slivah je, da se koščica lepo odstrani od mesa. Sveže slive imajo veliko vitaminov (A, C in K) ter imajo malo kalorij. Tako sveže kot predelane v sok ali marmelado pomaga pri zaprtju.
Klasična slivova marmelada bo vedno odlična na palačinkah ali kruhu z maslom. Pri toplotni obdelavi se kisline sliv ne izrazijo tako močjo kot pri ringloju ali cimberju, zato si lahko pripravite slivovo marmelado brez dodanega sladkorja in bo zelo slastna. ker v času sliv pri nas v Vipavski dolini zorijo bezgove jagode, jih z veseljem dodam slivovi marmeladi. Če je slaba letina bezgovih jagod pa prav pridejo sveže nabrane robidnice.
