Kaj pravite, kateri sadni plodovi so najbolj značilni za Primorsko, podrobneje, Vipavsko dolino? Grozdje? Seveda! Fige? Ravno tako! Murvice? Da!
Kot Gorenjka za murvice nisem slišala nikoli. Šele s prihodom v Vipavsko dolino sem nekega dne v naši vasi sredi junija poskusila čudno zvito črno kačico, podobno robidnicam. U, kako je to sladko in sočno! Prekrasen sadež.
Kasneje sem bila vedno bolj pozorna na murvice in drevesa, na katerih zrastejo – murve. Glej ga zlomka, murve se bohotijo na borjačih premnogih starejših hiš v naši vasi. So kot stare gospe, ki varujejo vhod hiše in s svojimi velikimi listi senčijo dom pred močnimi poletnimi žarki. Domačini pozimi murve popolnoma obrežejo, spomladi pa drevo bogato požene nove poganjke. Murvina drevesa pa imajo v današnjem času precej drugačno vlogo, kot so jo imele včasih.
Na širšem Goriškem so že v 16. in 17. stoletju začeli saditi murve za namene pridobivanja prave svile. V slovenskem merilu se je svilogojstvo najbolj razvilo v klimatsko ugodnem območju med reko Sočo in Vipavo, torej na Goriškem (vir). Kmetom je bilo svilogojstvo dodaten pa tudi glavni vir prihodka. Gosenice metuljev sviloprejk so se prehranjevale izključno z murvinimi listi. Kmetje so jih skrbno nabirali in kot hrano gosenicam nosili na kašče, kjer so jih gojili. Dovolj velike gosenice so si s časom pričele izdelovati kokon in se zabubile vanj. Te svilene kokone so kmetje prodajali naprej v predilnice za predelavo v svilo (vir).
Svilogojstvo je bilo v 19. stoletju najbolj razširjeno v Vipavski dolini, na Notranjskem, Dolenjskem, Suhi Krajini, v okolici Ljubljane pa tudi na Gorenjskem. Dejavnost je spodbujala in subvencionirala avstroogrska oblast. Po drugi svetovni vojni svilogojstvo ni bila več pomembna gospodarska panoga v Sloveniji. Pravo svilo je postopoma izrinila cenena svila iz Azije. Pojavile so se še težave s pozebami, boleznimi murv, ustanovitvijo meje med Jugoslavijo in Italijo (vir)…
Sadeži murv, murvice, kot sadeži nikoli v zgodovini niso bili pomembni v prehrani. V naših krajih sta razširjeni črna in bela murva, poznanih pa je okoli 100 sort. Plodovi črne murve (bolj aromatične od belih) vsebujejo veliko antocianina, vitaminov C, A, B, K in E, železo, kalij, mangan, magnezij. Murvini listi se uporabljajo v čajnih mešanicah, plodovi bele murve pa v kozmetiki (vir).
Iz plodov lahko pripravimo odlično sočno marmelado, sok, kompot ali jemo sveže, močno zrele murvice. Letos sem iz črnih murvic pripravila marmelado. Po okusu bi jo zlahka zamenjali za robidnice. Pa vendar sedaj, ko smo spoznali kako pomembne in dragocene so bile murve v življenjih naših prednikov, s spoštljivimi očmi gledamo na stara mogočna murvina drevesa in njene sladke plodiče.
