Kutine so čudovit jesenski sadež iz rodu koščičarjev. Sadna drevesa so nižje, tudi grmičaste rasti, na vrhuncu jeseni pa dozorijo jabolkom oziroma hruškam podobni plodovi. Zreli plodovi kutine so rumene barve in čudovito dišijo. Če boste ugriznili v surov sadež, vas okus zagotovo ne bo prepričal. Surov sadež je trpek. Kutine je zato treba vedno toplotno obdelati.
Kutine so bile v naših krajih od nekdaj vir pektina za druge marmelade. Naše babice so ob kuhanju npr. slivove ali marelične marmelade dodale kutine, da se je marmelada lepo zgostila. In naši predniki niso le cenili kutin v slastni marmeladi ali kompotu. Lepo zrele sadeže so postavili v omare, da so prijetno dišale.
Izvor kutin in njihova energijska moč
Kutine izvirajo iz Azije, v srednjem veku pa so se razširile tudi v Evropo. So izjemno trpežna in nezahtevna sadna vrsta. Sanja Lončar v svoji izjemni knjigi Samooskrbna shramba (Založba Jasno in glasno d.o.o., 2022) navaja, da so energijske meritve med vsem testiranim sadjem pokazale dvakrat večje valovanje od prvega naslednjega sadeža. Novim sadnim vrstam so meritve pokazale, da so “energijsko skoraj mrtve”. Skoraj desetkratno razliko so izmerili med staro piro in sodobnimi križanci pšenice!
Kaj lahko naredimo iz kutin?
Najbolj preproste in izredno aromatične so pečene kutine z orehi. Cele, oprane kutine (ali še bolje polovice) dame na pekač, posujemo z orehi ali lešniki ter pečemo 30 minut na 170°C. Kutine rabijo za peko malo več kot priljubljena jabolka iz pečice.
Odličen je kompot iz kutin. Pripravite lahko svežega ali pa ga shranite za zimo. Kutine očistite, narežete in kuhate v sladkani vodi. Dodate tudi kakšno jabolko, suho slivo in rozine za sladilo.
Iz kutin lahko pripravite žele oziroma sadni sir. Priprava kutinovega sira je opisana tukaj.
Kutina je kraljica!
Rimski zapisi iz 4. in 5. stoletja n.š. omenjajo recept za pripravo kuhane kutine z medom (vir). V preteklosti je bila “marmelada” pripravljena iz kutin. Kutine so bile priročne predvsem zato, ker so bile lepo gostljate brez uporabe želatin. Beseda marmelada izhaja iz portugalske besede marmelada, ki v izvornem jeziku pomeni pripravo kutin (in opisuje kutinov sir ali kutinovo marmelado). “Marmelo” je v portugalščini “kutina”.
No, v današnjem času pa bojda o marmeladi lahko govorimo le, če je pripravljen iz citrusov. Vse ostalo so “(ekstra) domače marmelade” (angleško “jams”). To ekskluzivo v poimenovanju so si prilastili Angleži.
Kako naredimo marmelado iz kutin?
Marmelada iz kutin je zagotovo ena izmed najbolj okusnih izmed vseh! Obožujem njeno mazavo strukturo, preprostost in nostalgično-domačo aromo. Najtežje pri pripravi marmelade je čiščenje plodov. Kutine so precej trde, zato je rezanje zamudno in naporno opravilo. A boste na koncu poplačani za ves trud. Že med kuhanjem marmelade se bo vaša hiša ali stanovanje napolnila s nadvse prijetnimi jesenskimi vonjavami. Marmeladi dodajte malo sladkorja, mogoče medu ali drugo bolj zdravju prijazno sladilo. Odišavite marmelado s cimetom, mogoče vaniljo, klinčki, rumom, limoninim sokom ali limonino lupinico. Limonin sok je v kutinovi marmeladi skoraj nujen, da doda svežino. Bodite še bolj predrzni z eksotičnimi dišavami, mogoče čilijem? Ali pa pustite kutino v njenih osnovnih aromah in bo ravno tako čudovita. Marmelade vam ni treba zgoščevati. Kutine imajo dovolj pektina same v sebi. Vroče polnite kozarčke in uživajte v prefinjeni marmeladi, kadar se vam zaljubi.
Jaz navaden sladkor v marmeladah zamenjujem z bolj naravnimi zamenjavami. Tako je nastala izvrstna kutinova marmelada, ki jo sladim z grozdnim sokom!
Japonske kutine – okrasne rastline z užitnimi plodovi
Naj pa vas iz sveta aromatične domače kutine popeljem v svet še bolj aromatične… japonske kutine. Verjetno je ne prepoznate po imenu, zagotovo pa jo prepoznate po videzu. Mogoče celo krasi vaš vrt. Nekako takole zgleda zgodaj spomladi:
In takšni so njeni popolnoma zreli plodovi jeseni:
V botaniko japonske kutine se ne bomo spuščali. Zanimali nas bodo njeni neverjetno dišeči rumeni plodovi. So trpki in trdi. Sveži neužitni, zato jih je treba toplotno obdelati.
Priporočam, da plodove japonske kutine dodajate drugim sladicam kot aromo (pomešajte en sadež v jabolčni zavitek, dodajte ga kompotu, itd.). Jaz se vsako leto lotim priprave slatkega. Slatko je zvrst “marmelade”, kjer sadje ostane v koščkih in je dodobra prepojeno s sladkorjem. Ker so plodovi japonske kutine zelo kisli, bodo potrebovali več slajenja. Pri japonski kutini kar malo zamižim, in v pisker vržem prav toliko sladkorja, kot je sadja. In ni nič preveč. Včasih ima gurmanstvo pač prednost pred zdravjem. Slatko iz japonske kutine je predobro, da bi ga mazali na kruh. Dodajte žličko te dišeče čarovnije kot piko na i sladoledu, panakoti in drugim sladicam. Vse naprej je stvar vaše fantazije in spajanja vse mogočih okusov.
Pa dober tek!
